Žlebiška pešpot na ortneški Stari grad in krožna panoramska pot

14. junija 2017 • Izleti • objavil Administrator

N. V.: 761 m
45,7826° N
14,6711° E
Jugovzhodna Slovenija

Žlebiška pešpot na ortneški Stari grad in krožna panoramska pot

Pot po približno 45 minutah počasne hoje pripelje na hrib Veliki Žrnovec, kjer je videti razvaline srednjeveškega gradu in cerkvice sv. Jurija.

Od tam se nadaljuje krožna pot do vasi Hudi Konec, Preska, Sinovica, Gorenji Lazi, in se po uri in pol zaključi na izhodiščni točki v Žlebiču.

Krožna pot je razgledna in ponuja prelep pogled na kraški planoti Slemena in Grmado, iz Sinovice pa se pred vami razgrne celotno Ribniško polje, obkroženo z gozdnatim področjem Velike in Male gore. Pogled se nam zaustavi na razglednem vrhu, kjer kraljuje cerkev sv. Ane (920 m n. v.). Do vrha je iz smeri Ribnice speljana Ribniška naravoslovna pot (glej izlet Jesenski odtenki Sv. Ane, op. ur.).

Ob jasnem vremenu pa popotnika krožna pot nagradi s pogledi na verigo Kamniško-Savinjskih Alp.

Cerkev sv. Jurija

Pogled na cerkvica sv. Jurija pred drugo svetovno vojno. (Hrani družina Kosler.)

Pogled na cerkvica sv. Jurija pred drugo svetovno vojno. (Hrani družina Kosler.)

Cerkev sv. Jurija danes.

Cerkev sv. Jurija danes.

Cerkev, kot jo poznamo, je bila najverjetneje zgrajena v prvi tretjini 17. stoletja. Skupaj z opremo je predstavljala redek primer ohranjene celostne umetnine iz prehodnega obdobja med gotike in barokom na Slovenskem. Cerkev je opravljala svojo vlogo do konca druge svetovne vojne.

Ortneški grad

Razvaline ortneškega gradu.

Razvaline ortneškega gradu.

Ortneški grad iz leta 1679, Valvasorjev bakrorez. (Hrani družina Kosler.)

Ortneški grad iz leta 1679, Valvasorjev bakrorez. (Hrani družina Kosler.)

Na vzpetini »Veliki Žrnovec« je že v starejši železni dobi obstajalo gradišče. V srednjem veku pa naj bi Ortenburžani prvotno tu zgradili dva gradova, vsakega na svoji vzpetini. Kasneje se je ena stavba opustila, druga pa dodatno utrdila. Tako je nastala podoba mogočnega gradu, ki je znana predvsem po Valvasorjevem bakrorezu.

Pogled na Ribniško polje iz Sinovice.

Pogled na Ribniško polje iz Sinovice.

logo Lions klub Ribnica Logo Muzej Ribnica

Koordinator projekta: Lions klub Ribnica • Avtorska skupina: Mirjam Trdan, Marina Gradišnik. Barbara Koblar • Avtorica celostne podobe, poti in ilustracij: Barbara Koblar • Jezikovni pregled: Tanja Debeljak • Fotografije: INDOK Ministrstvo za kulturo, Narodna galerija, ZVKD območna enota Ljubljana, zasebni arhiv družina Kosler • Ideja o poti je nastala v sklopu akcije Lions kluba Ribnica »Hodim, da pomagam razvijati talente otrok« in v počastitev praznovanja 100-letnice lionizma v svetu • 2017

predhodna objava naslednja objava