{"id":194,"date":"2013-10-25T17:00:02","date_gmt":"2013-10-25T15:00:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.harlekin.si\/?p=194"},"modified":"2013-11-07T18:53:05","modified_gmt":"2013-11-07T17:53:05","slug":"jesenski-odtenki-sv-ane","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/jesenski-odtenki-sv-ane\/","title":{"rendered":"Jesenski odtenki Sv. Ane"},"content":{"rendered":"<p class=\"introduction\">Po gozdnih stezah Ribni\u0161ke naravoslovne u\u010dne poti iz Ribnice mimo Francetove jame in Seljanove kmetije do cerkve Sv. Ana ter \u0161e naprej do nekdanjega kresi\u0161\u010da pri Stenah sv. Ane<\/p>\n<div class=\"wp-caption alignleft\"><iframe loading=\"lazy\" class=\"size-medium\" src=\"https:\/\/maps.google.si\/maps\/ms?msa=0&amp;msid=203926322433149621239.0004e957ab949452a58f4&amp;hl=sl&amp;ie=UTF8&amp;t=h&amp;source=embed&amp;ll=45.760457,14.743309&amp;spn=0.052455,0.049953&amp;z=13&amp;output=embed\" height=\"438\" width=\"292\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe><\/p>\n<p><span class=\"em-link-right\"><a href=\"https:\/\/maps.google.si\/maps\/ms?msa=0&amp;msid=203926322433149621239.0004e957ab949452a58f4&amp;hl=sl&amp;ie=UTF8&amp;t=m&amp;ll=45.760457,14.743309&amp;spn=0.052455,0.049953&amp;z=13&amp;source=embed\">ve\u010dji zemljevid<\/a><\/span><\/p>\n<\/div>\n<p style=\"margin-bottom: 1.44em; text-align: left;\"><span class=\"field-name\">Vrsta poti:<\/span> pe\u0161pot<br \/>\n<span class=\"field-name\">Dol\u017eina:<\/span> 4,8 km<br \/>\n<span class=\"field-name\">Vi\u0161inska razlika:<\/span> 460 m<br \/>\n<span class=\"field-name\">Najvi\u0161ja to\u010dka:<\/span> 963 m n. m.<br \/>\n<span class=\"field-name\">Predviden \u010das:<\/span> 1 ura 30 min + 15 min<br \/>\n<span class=\"field-name\">Te\u017eavnost:<\/span> lahka pot<\/p>\n<p>Visoko nad Ribnico, na gozdnatem pobo\u010dju Male gore, tik pod grebenom \u017ee od dale\u010d uzremo cerkev Sv. Ano. Z avtom se zapeljemo do roba gozda pri vzno\u017eju gore. Parkiramo na koncu asfaltne poti pri podjetju Riko, kjer je na desni strani urejeno parkiri\u0161\u010de.<\/p>\n<h3>Iz Ribnice do Francetove jame<\/h3>\n<p>Po makadamu se napotimo proti gozdu. Temu delu gozda se \u017ee od nekdaj re\u010de Pod reberjo ali Pod rebrom (omenjeno tudi v franciscejskem katastru). \u017de na prvem ovinku nas markacija s ceste usmeri levo na gozdno pot, kjer je tudi za\u010detek <a title=\"Ribni\u0161ka naravoslovna u\u010dna pot\" href=\"http:\/\/www.planinskodrustvo-ribnica.si\/index.php\/ribniska-naravoslovna-pot\">Ribni\u0161ke naravoslovne u\u010dne poti<\/a>. Pot je opremljena z informacijskimi tablami in je markirana. Ker je vi\u0161inska razlika poti 460 m, bomo lahko na sorazmerno kratkem izletu opazovali in spoznavali tri vegetacijske pasove.<\/p>\n<p>Prvi del poti, ki nas vodi skozi ni\u017einski hrastov gozd, je sprva bolj polo\u017een. Obdajajo nas hrasti, lipe, smreke in obilje grmovnih vrst ter zeli\u0161\u010d. Oprezamo za gobami in razmi\u0161ljamo, kak\u0161no je gobarjenje v tako zara\u0161\u010denem gozdu. Po blagih vzpetinah kaj kmalu prispemo do Jamarskega doma pri Francetovi jami. Ker nismo ljubitelji podzemskega sveta, se pri domu le na kratko ustavimo, toliko da po\u010dohamo \u00bbhudega\u00ab pujsa Lojza (prijazna vietnamska svinja), ki se je ob \u010dohanju zvalila na bok, zakrulila in od ugodja zacvilila.<\/p>\n<p>Za tiste, ki pa se radi spu\u0161\u010date v globo\u010dine, pa tole: Francetova jama le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini 569 m. Ima en podzemni prostor, dvoranico visoko 3 do 4 m, 15 m \u0161iroko in 20 m dolgo. V dvoranici lahko ob\u010dudujete suhe ponvice, sigaste zavese ter druge sigaste in kapni\u0161ke tvorbe. Dru\u0161tvo za raziskovanje jam Ribnica je jamo registriralo leta 1960, uredilo je dostop do nje in v bli\u017eini zgradilo prvi jamarski dom v takratni Jugoslaviji. Dom slu\u017ei kot zato\u010di\u0161\u010de pri raziskovanju tudi drugih kra\u0161kih jam in brezen, ki jih v apnen\u010dastih in dolomitnih tleh Male gone ni malo (veliko brezno \u017diglovica, veliko brezno pri Tobakovi hru\u0161ki in mnogo manj\u0161ih jam ter brezen).<\/p>\n<h3>Naprej do kmetije Seljan<\/h3>\n<div id=\"attachment_144\" class=\"wp-caption alignright\" style=\"width: 292px\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/nizinski-hrastov-gozd-292x194.jpg\" alt=\"Naprej od Francetove jame ni\u017einski hrastov gozd za\u010dne prehajati v predgorski bukov gozd\" width=\"292\" height=\"194\" class=\"size-medium wp-image-144\" srcset=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/nizinski-hrastov-gozd-292x194.jpg 292w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/nizinski-hrastov-gozd-616x410.jpg 616w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/nizinski-hrastov-gozd.jpg 940w\" sizes=\"auto, (max-width: 292px) 100vw, 292px\" \/><p class=\"wp-caption-text\">Naprej od Francetove jame ni\u017einski hrastov gozd za\u010dne prehajati v predgorski bukov gozd<\/p><\/div>\n<p>Ko gremo naprej od Jamarskega doma, pot ni ve\u010d tako polo\u017ena. Opazimo, da se je tudi gozd za\u010del spreminjati \u2013 iz koraka v korak nas bolj in bolj obdaja zlatilo rumene\u010dega jesenskega bukovega listja. Ni\u017einski hrastov gozd je za\u010del prehajati v predgorski bukov gozd.<\/p>\n<p>Kmalu pridemo do makadamske ceste, ki jo pot pre\u010dka. Po poti kar skozi sadovnjak pridemo do kmetije Seljan. Seljanova kmetija je hribovska kmetija s stoletno zgodovino. \u017de v franciscejskemu katastru iz leta 1823 je pod k.o. Gorenja vas med lastniki naveden Jo\u017ee Oberstar, Zapu\u017ee \u0161t. 5. Isti priimek in naslov sta se ohranila vse do danes. Tu se prvi\u010d odpre pogled na Ribni\u0161ko dolino in tudi Sv. Ana nad nami se lepo vidi.<\/p>\n<h3>K cerkvi Sv. Ana<\/h3>\n<div id=\"attachment_145\" class=\"wp-caption alignleft\" style=\"width: 292px\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/predgorski-bukov-gozd-292x194.jpg\" alt=\"Predgorski bukov gozd pod Sv. Ano\" width=\"292\" height=\"194\" class=\"size-medium wp-image-145\" srcset=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/predgorski-bukov-gozd-292x194.jpg 292w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/predgorski-bukov-gozd-616x410.jpg 616w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/predgorski-bukov-gozd.jpg 940w\" sizes=\"auto, (max-width: 292px) 100vw, 292px\" \/><p class=\"wp-caption-text\">Predgorski bukov gozd pod Sv. Ano<\/p><\/div>\n<p>S kr\u010devine okrog kmetije nas pot vodi nazaj v gozd. Okoli nas so kaj kmalu samo bukova drevesa \u2013 prizor, ki je za nas nekaj posebnega. Za bukev so v ribni\u0161ko-ko\u010devskih gozdovih razmere tako ugodne, da se je uspela ohraniti tudi tam, kjer jo je \u010dlovek v preteklosti sku\u0161al iztrebiti in nadomestiti z donosnej\u0161o smreko. Ko ob\u010dudujemo visoke lepotice, odete v tople jesenske barve, pomislimo, kako lep mora biti ta gozd tudi spomladi, ko son\u010dni \u017earki prodirajo skozi napol prosojno, svetlo zeleno, mlado bukovo listje. Dih nam kar malo zastaja, pa ne vemo, ali od vse te lepote, ali od poti, ki je tu malce bolj strma. Ko nad sabo \u017ee slutimo Sv. Ano, med bukvami v gozdu tu in tam uzremo tudi \u017ee kak\u0161no jelko. Za\u010denja se \u0161e tretja vrsta gozda na na\u0161i poti \u2013 dinarski jelovo-bukov gozd.<\/p>\n<div id=\"attachment_139\" class=\"wp-caption alignright\" style=\"width: 292px\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/cerkev-sv-ana-292x437.jpg\" alt=\"Cerkev Sv. Ana na Mali gori\" width=\"292\" height=\"437\" class=\"size-medium wp-image-139\" srcset=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/cerkev-sv-ana-292x437.jpg 292w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/cerkev-sv-ana-616x923.jpg 616w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/cerkev-sv-ana.jpg 627w\" sizes=\"auto, (max-width: 292px) 100vw, 292px\" \/><p class=\"wp-caption-text\">Cerkev Sv. Ana na Mali gori<\/p><\/div>\n<p>Pot kaj kmalu pokuka ven iz gozda na jaso in po nekaj korakih stojimo pred cerkvijo Sv. Ana, glavno postojanko na\u0161ega pohoda. Cerkev je priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka. Le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini 920 m in je najvi\u0161je le\u017ee\u010da cerkev Ribni\u0161ke \u017eupnije. Kot podru\u017eni\u010dna cerkev je prvi\u010d omenjena \u017ee v urbarju iz leta 1576. Valvasor pi\u0161e, da je imela cerkev posve\u010dena Marijini materi tri oltarje: sv. Ane, sv. Ur\u0161ule in sv. Ne\u017ee. Cerkev sta v preteklosti ogenj in strela ve\u010dkrat po\u0161kodovala, a so jo doma\u010dini vsaki\u010d obnovili. Dandanes ima cerkev le en glavni oltar sv. Ane (kipar Stane Jarm), medtem ko sta sv. Ur\u0161ula in sv. Ne\u017ea v oltarju stranski svetnici. Sveti\u0161\u010de krasijo \u0161e slike kri\u017eevega pota (kipar Stane Jarm), freska, ki prikazuje dogodke iz \u017eivljenja sv. Ane, Joahima in Marije (slikar Lojze \u010cema\u017ear) in rezbarjena vrata (kipar Drago Ko\u0161ir). Najve\u010djo dragocenost, staro oltarno sliko (slikar Janez Valentin Metzinger), imenovano Sv. Ana Samotretja, na kateri je upodobljena sv. Ana, ki objema svojo h\u010der Marijo in dete Jezusa, pa hranijo v \u017eupni\u0161\u010du v dolini.<\/p>\n<p>Z jase pred cerkvijo se odpira lep razgled na zeleno Ribni\u0161ko dolino z lepo vidno Ribnico in drugimi naselji, na Ko\u010devsko dolino, na Veliko in Travno goro na nasprotni strani Ribni\u0161ke doline, na znamenito bo\u017ejepotno cerkev pri Novi \u0160tifti pod vzno\u017ejem Travne gore, na Sne\u017enik v daljavi in na obzorju na Javornike, Nanos ter Slivnico.<\/p>\n<h3>Do kresi\u0161\u010da pri Stenah Sv. Ane<\/h3>\n<p>Po malici se odpravimo \u0161e do zadnje to\u010dke na\u0161ega izleta. Od cerkve se spustimo mimo <a title=\"Planinaks ko\u010da pri Sv. Ani na Mali gori\" href=\"http:\/\/www.planinskodrustvo-ribnica.si\/index.php\/nasa-koca\">planinske ko\u010de<\/a>, ki je zgrajena na mestu zapu\u0161\u010dene kmetije. \u017de pred 170 leti je tam stala kmetija Antona Blatnika, Zapu\u017ee \u0161t. 6. Gospodar Blatnik je kmetijo zapravil v gostilni Pr&#8217; \u0160tanjfeljcu v dolini in leta 1850 je morala dru\u017eina kmetijo zapustiti. Novi lastnik kmetije ni uporabljal, na zapu\u0161\u010dene njive in travnike je zasadil smreko.<\/p>\n<div id=\"attachment_146\" class=\"wp-caption alignleft\" style=\"width: 292px\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/razpotje-pri-stenah-sv-ane-292x194.jpg\" alt=\"Razpotje pri Stenah sv. Ane\" width=\"292\" height=\"194\" class=\"size-medium wp-image-146\" srcset=\"http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/razpotje-pri-stenah-sv-ane-292x194.jpg 292w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/razpotje-pri-stenah-sv-ane-616x410.jpg 616w, http:\/\/www.harlekin.si\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/razpotje-pri-stenah-sv-ane.jpg 940w\" sizes=\"auto, (max-width: 292px) 100vw, 292px\" \/><p class=\"wp-caption-text\">Razpotje pri Stenah sv. Ane<\/p><\/div>\n<p>Po polo\u017eni poti kmalu prispemo do razcepa. Leva pot z oznako Vrh vodi na najvi\u0161ji vrh Male gore, Stene sv. Ane (963 m n. m.). Do vrha je od razcepa le par korakov. Na vrhu stoji velika triangulacijska piramida. Desna pot vodi v Struge. Valvasor pi\u0161e, da je v letih po reformaciji iz Strug mimo Sv. Ane vodila romarska pot do cerkve pri Novi \u0160tifti. Mi uberemo tretjo, srednjo pot, ki pelje vse do Grmade nad Ortnekom. Po nekaj metrih je odcep do razgledi\u0161\u010da, nekdanjega kresi\u0161\u010da iz 11. stoletja, ki je zadnja postojanka na\u0161e poti. Tu so v \u010dasih tur\u0161kih vpadov kurili kres, pri cerkvi pa so imeli tabor. Valvasor v Slavi vojvodini kranjski o tem zapi\u0161e:<\/p>\n<blockquote><p>\u00bbKakor svarijo v obeh prej\u0161njih petinah vojvodine Kranjske de\u017eelo z ognjenimi znamenji, tako se godi tudi v tej tretji petini ali na Srednjem Kranjskem. Tukaj se zaradi Turkov urejeni kresovi na visokih gorah tako, da jih od tistih krajev, ki so Tur\u010diji najbli\u017eji, do glavnega mesta Ljubljane pri\u017eigajo kot nekak\u0161no geslo zavrstjo v dolo\u010denem redu.<\/p>\n<p>Kraji, kjer dajejo znamenja, so: 1. Vinica, 2. Poljane (na gori Prelibej), 3. Kostel (na gori \u0160kril), 4. Fridrih\u0161tajn pri Ko\u010devju ali pa na gori nad \u010crnim potokom, 5. Ribnica (pri Sv. Ani), 6. Ortnek, 7. Turjak (na Lo\u010dniku), 8. Ig, 9. Glavno mesto Ljubljana.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n<p>Z razgledi\u0161\u010da se lepo vidi Dobrepoljsko in Stru\u0161ko dolino, ki le\u017eita na drugi strani Male gore. Ob dobri vidljivosti, katere \u017eal nismo bili dele\u017eni, se vidijo tudi Julijske Alpe s Triglavom ter nekaj vrhov Kamni\u0161kih ali Savinjskih Alp.<\/p>\n<h3>Proti domu<\/h3>\n<p>Zadovoljni in polni vtisov se po isti poti vrnemo v dolino. Preden odrinemo nazaj proti Ljubljani, se spotoma ustavimo \u0161e v Gostilni in piceriji Harlekin, ki stoji ob glavni cesti iz centra Ribnice v smeri Ljubljane. Tam se okrep\u010damo in posedimo v letnem vrtu, kjer popoldansko jesensko sonce \u0161e prav prijetno greje.<\/p>\n<p style=\"margin-top: 1.44em;\"><span class=\"field-name\">Besedilo:<\/span> Andreja Vidmar<br \/>\n<span class=\"field-name\">Fotografije:<\/span> Primo\u017e Trobev\u0161ek in Andreja Vidmar<\/p>\n<div class=\"clearer\"><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po gozdnih stezah Ribni\u0161ke naravoslovne u\u010dne poti iz Ribnice mimo Francetove jame in Seljanove kmetije do cerkve [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":144,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-194","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-izleti"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":197,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194\/revisions\/197"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/144"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.harlekin.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}